V sodobnem svetu se ljudje pogosto srečujejo s težavo odpuščanja državljanov, ki ne živijo v določenem bivalnem prostoru, na primer sostanovalcev, ki se neprimerno vedejo in so neskladni. Toda zakon bi moral predvideti možnost odpusta osebe brez lastnega soglasja ali proti njeni želji po bivanju v stanovanju. In taka možnost resnično obstaja.
Navodila
Korak 1
Kadar oseba ne nasprotuje izpuščanju iz sobe, vendar je na dovolj oddaljeni razdalji in nima priložnosti, ali kadar oseba nasprotuje odvajanju iz hiše in želi v njej ostati še naprej. Če oseba na primer ne živi v hiši, je na primer odšla v drugo državo, vendar ne želi biti odpuščena, se lahko obrnete na sodišče z vsemi dokazili.
2. korak
Na sodišču je treba dokazati, da oseba ne gleda prostorov, ne skrbi in ne izkazuje zanimanja, da ima ta oseba v drugi državi že prebivališče in druge dokumente, ki se zdijo za odvetnika bistveni. Človeka je lažje prepričati, da se odjavi po lastni volji, potem ima pravico poslati pooblaščenca s pooblastilom za izvajanje operacij s tem bivalnim prostorom, in sicer možnost odpusta iz hiše. Tako odvetnik kot navaden posameznik lahko zastopata interese osebe na sodišču. Toda soglasje za odjavo je praviloma težko in pogosto nemogoče.
3. korak
Iz veljavne zakonodaje izhaja, da kupec sam sodeluje s celotno družino, ki v času privatizacije živi pri delodajalcu.
V primeru, da eden od registriranih članov najemnikove družine preneha živeti z njimi na istem ozemlju, ima še vedno pravico do dela privatiziranega območja in lahko z njim razpolaga po lastni presoji. To pomeni, da ima vsak družinski član, registriran na privatiziranem območju, pravico samostojno, brez soglasja preostalih živih ljudi, prodati, zamenjati ali podariti svoj del stanovanja.
4. korak
Če je kateri od prijavljenih državljanov odsoten iz privatizirane hiše, potem v skladu z zakonom ohrani pravico do stanovanja. Če je registrirani družinski član odsoten več kot šest mesecev, lahko sodišče to obdobje podaljša v primeru služenja vojaškega roka, v primeru začasnega odhoda v drugo prebivališče, ob predložitvi ustreznih dokumentov sodišču ali ustrezne organe.
Zato je osebo brez njegovega soglasja zelo težko odpustiti od doma, to pa je mogoče samo s sodnimi postopki.